Temeljna ali bazična znanost

Tokrat bomo govorili o znanosti in sicer o tem kaj je temeljna ali bazična znanost. Pri temeljni znanosti gre namreč za proces, ko znanstveniki v tem trenutku nekaj odkrivajo in raziskujejo, nimajo pa še pravih podatkov s katerimi bi lahko na podlagi ugotovitev vse skupaj prenesli v realnost ali v praktično uporabo.

Nekateri bodo rekli, da takšna znanost nima potem nobene vrednosti, a to seveda ne bi držalo. Brez raziskovanja in postavljanja temeljev, ki jih nosi temeljna ali bazična znanost, bi tudi vse ostalo bilo precej težje dosegljivo, če ne kar nemogoče. A recimo bobu bob. V času določenih odkritij te veje znanosti, to odkritje za nas nima nobene uporabne vrednosti.

Naša družba bo napredovala zgolj, če se bomo zavedali pomena temeljne in aplikativne znanosti, ter vsega dobrega kar lahko z obeh strani znanosti dobimo. Tako bo sledila gospodarska rast, tehnološki razvoj, naša družba pa bo postajala vse bolj napredna in razgledana.

Temeljna ali bazična znanost v praksi

Poglejmo kaj temeljna ali bazična znanost pomeni v praksi. Neredko se pripeti, da pri bazični znanosti pride do prebojnih odkritij, ki pa tisti trenutek nimajo nobene vrednosti, ker odkritja ne moremo aplicirati v praksi. To pomeni, da nimamo na voljo ustrezne tehnologije ali pa ne dovolj izobraženega kadra, ki bi to znal pretvoriti v nekaj otipljivega.

Temeljna ali bazična znanost sta svetu že neštetokrat dali izjemen veter v jadra, a se je dogajalo, da so posamezna odkritja v predalu čakala tudi po več let preden je bila na voljo dovolj razvita tehnologija in izobraženi kadri, da je bilo moč zadevo osmisliti tudi v praksi.

Da bi na tej poti naredili kar največ dobrega, moramo poskrbeti za ustrezno izobraževanje mladih kadrov, ki bodo neobremenjeni z zastarelimi znanji in praksami uspeli videti in narediti več. Da do tega pride, ima veliko zaslug in odgovornosti v svojih rokah tudi politika. Brez ustreznih političnih odločitev in državnega financiranja je napredek praktično nemogoč.

Temeljna ali bazična znanost v teoriji

Da bi prikazali kaj pomeni temeljna ali bazična znanost v teoriji, lahko na primer pomislimo na biologa. Gre za znanstvenika, ki raziskuje področje vsega živega na tem svetu. Pa recimo, da je svoje življenje in kariero posvetil raziskovanju prav določenih celic in temu kako jih kar najdlje ohraniti zdrave.

To pomeni, da bo v tem primeru temeljna ali bazična znanost poskrbela za to, da bo nek znanstvenik odkril kako človeku podaljšati življenje za deset, dvajset ali več let. Zagotovo prebojno odkritje, a dokler na mizi ne bo jasnih rezultatov tudi v praksi, ne moremo govoriti o uspehu.

Dejstvo pa je, da lahko o uspešnem podaljšanju življenja za nekaj let govorimo šele takrat, ko bo postopek odkrit in bo to dokazano tudi v praksi. Če recimo do odkritja potrebujemo dvajset let, pa še pet let do različnih dovoljenj oblasti in naslednjih deset let za delo na testni osebi, pridemo do številke 35 let.

Tagovi: odkritja, raziskovanje, znanstveniki